tira Dobra karma

Na ta preprost način nabolj učinkovito odženete...

ula šemole Svet24.si

FOTO: Slovenska zajčica z Balija: "Koronavirusa ...

ivo hvalica pl2 Reporter.si

So mu prisluškovali? Ivo Hvalica verjame, da so ...

jadrnica, ogenj Svet24.si

Goreča jadrnica, opekline, klic na 112, v glavi ...

20130506-00441506 Necenzurirano

Bo Černač na policiji iskal Titove slike?

Benjamin Dolić, the vocie (4) Njena.si

Presenečenje: Nemčijo bo na Evroviziji zastopal ...

Ema 2 Njena.si

EMA: Nepričakovana poteza RTV Slovenija ...

Zadnjih 6 mesecev

Zadnjih 6 mesecev

Datum zapisa: 21.07.2019

Živijo!

Dolgo že nisem odprla te spletne strani in se počutim krivo, ker po dolgem času pišem blog, ki bi ga že lahko veliko prej. Veliko vam imam za povedati. Nazadnje sem pisala blog januarja in od takrat se je veliko stvari spremenilo.

Kot nekatere že veste sem študentka in komaj v 2 semestru študija sem začela "okušati" študentsko življenje. Od tod tudi to, da nisem imela veliko prostega časa in to je tudi glavni razlog zakaj tako dolgo ni bilo novih blogov. Torej dneve sem imela zasedene od zore do mraka, delno za to krivim druge delno pa tudi sebe. Dopoldneve sem večinoma preživela na predavanjih, popoldnevi pa so bili rezervirani za razne delavnice, seminarje, prijatelje, pijačke in seveda učenje. Večere sem preživljala na vodeni vadbi, s prijatelji ob kakšni večerni pijači, na zabavah ali pa sem že pred deseto omagala v postelji.

Začela sem redkeje hoditi domov, za kar mi je tudi žal. Pogrešam domače podeželje in občutek svobode, ki ga imam doma. Pogrešam to, da lahko grem vsak trenutek v naravo in si zbistrim glavo, to v Ljubljani žal to ni možno. Pogrešam svojo mačko doma in pogrešam družino. čeprav je lepo biti na samem in se pripraviti na samostojno življenje ugotavljam, da še nisem čisto pripravljena na to. Zdaj ko so počitnice jih sicer vidim večkrat (do 10 dni v mesecu), ampak še vedno mi to ni dovolj. V Ljubljani se počutim ujeto, a hkrati dobim tukaj tisti mir, ki sem ga doma potrebovala.

Zgodila pa se je tudi ena zelo lepa stvar, ki odtehta to, da pogrešam dom. Spoznala sem fanta s katerim se imam zelo lepo. Z njim sem doživela svoj prvi poljub (nad tem sem se tudi pritoževala v enem iz med prejšnjih blogov) in tudi prvi spolni odnos. Poznava se dva meseca in pol in se mi zdi, da ga poznam že celo večnost. Spoznala sem že njegovo mamo in on je spoznal moje starše, ki so nad njim zelo navdušeni. Ali se vam zdi, da greva prehitro? On v svoje načrte, ki so komaj čez pol leta ali pa čez eno leto vključuje tudi mene in to me malce straši. Kakšno je vaše mnenje o tem?

V glavnem to je kratek povzetek mojih zadnjih šest mesecev.

Če želite, da v kratkem napišem kak blog oz. pišem o temi, ki vas zanima mi prosim napišite. Hvala.

~ Monika


Starejši zapis:

Kako lepo dišati (poletni)

Novejši zapis:

Makeup