tanja dimitrievska alica Odkrito.si

Slovenska igralka kmalu ločena od hčere?

louis spencer Svet24.si

Lepi aristokrat je obnorel Britanke

yubari, meloni Svet24.si

FOTO: Neverjetno, rekordnih 25.000 evrov vredni ...

hrvaška, plaža Svet24.si

Na tej jadranski plaži boste za ležalnike in ...

Selena Gomez Najstnica.si

Taylor Swift se je na odru pridružila Selena ...

rebeka the biggest loser Njena.si

Preslepili Rebeko in jo izločili

andrej sifrer Njena.si

Andrej Šifrer v tujini doživel to

Odnosi s starši nas zaznamujejo za celo življenje

Odnosi s starši nas zaznamujejo za celo življenje

Datum zapisa: 05.02.2018

A se kdaj vprašaš, v kakšni družini bi rad živel? Če živiš v družini, kjer so medosebni odnosi prijazni in upoštevate drug drugega, potem ti zgornje vprašanje sploh nikoli ne bo padlo ''na pamet''. Le zakaj bi se spraševal, o čem takem, če pa imaš ob sebi mamo in očeta, ki ti izkazujeta ljubezen in sta ti ustvarila dom, ki se mu reče varno zavetje.

Kaj pa, če tega nimaš? Če sčasoma ugotoviš, da je bila in bo tukaj zate le ena oseba od obeh staršev.

deba6fe8ce69a7ba5447c3d10f035413.gif

Kaj narediš, ko ugotoviš, da enemu staršu ni prav nič do tega, da bi se kdaj igral s tabo, ko si še majhen, poskrbel zate, ko si bolan in ti nudil oporo, ker pač na prvo mesto postavlja svojo kariero in hobije? In ko odrasteš v najstnika zahtevaš od te osebe odgovore na določena vprašanja, a si vedno znova zavrnjen. Na žalost se ne da časa zavrteti za nazaj in kar je ta starš zamudil – tega pri otroku ne bo mogel nikoli več nadomestiti. Seveda potem kot otrok in kasneje kot najstnik ne moreš razviti zaupnega odnosa s takim odsotnim staršem.

Če imaš srečo, kot jo imam tudi sama, ti samo vesolje pošlje mamo, kot je moja. Pregovor pravi, da ženska podpira tri stebre pri hiši – a moja mama jih podpira vse štiri.

Je edina oseba, po kateri se lahko ravnam – ima me neskončno rada, a mi zna strogo določiti meje mojih neumnosti, da ne zaidem na kriva pota. Pa če sem že kdaj, me je doma vedno čakala, pripravljena na pogovor, v katerem sem sama ugotovila, kaj je prav in sem se tako naučila prevzeti odgovornost.

In kaj naj si zdaj pri svojih 17ih letih mislim o tem, kaj je družina in kakšni so moški? Vsekakor sem ugotovila, da ne obstajajo družine iz filmov, čeprav sem si kot majhna deklica včasih kar sama izbrala, kakšnega očeta bi imela iz tv-ekrana. Torej si o moških mislim, da so neodgovorni, nezanesljivi in nesramni, če jim ne ugodiš. No in kot zanimivost – takšnemu vzorcu je ustrezal tudi moj prvi fant.

Menim, da dandanes moški nimajo pravega odnosa do žensk in so ženske v podrejenem položaju, čeprav smo v 21.stoletju, ker moški z njimi ravnajo kot s služkinjo. Pravzaprav se sploh ne zavedajo, kako je imeti žensko, saj oni potrebujejo gospodinjo. Cele dneve je samo vzorec - kuhaj, peri, pospravljaj. Žal mi je, da so prenekatere ženske še vedno v takih odnosih, samo zato, da bi svojemu otroku omogočile neko varnost in zaščito in zato vztrajajo v takem odnosu, pa čeprav so same nesrečne. Kajti, če danes želiš živeti nekje na novo, moraš pač sam plačevati visoke življenjske stroške, kar pa večinoma žensk samih z otrokom ne zmore.

Kaj pa ti, kakšne izkušnje v družini imaš ti? Si med tistimi srečneži, kateremu oba starša enakopravno stojita ob strani in se ukvarjata s teboj ali pa meniš, da se je vsa vzgoja in obveznosti v 21. stoletju znova prenesla samo na ženske?

f015e848921b7b7faa2bcdc0397a2d56.gif

eb6380f9b219a89fb1804caea6310acc.gif

Starejši zapis:

Vsega je kriv ta internet

Novejši zapis:

Help!