polna luna Dobra karma

Test ob polni luni vam prinaša rešitve za mnoge ...

meghan markle, princ harry Svet24.si

Harry in Meghan sta praktično reveža

mario fafangel Reporter.si

Strokovni svet NIJZ že 15. februarja predlagal ...

govedo, karim-allah, krave Svet24.si

FOTO: Ubili bodo 864 krav, ki že mesece plujejo ...

DR_1 Necenzurirano

To je zdravnik iz Namibije, zaradi katerega ...

finale ženim sina Odkrito.si

Dramatičen razplet v oddaji Ugodno oddam sina

ana-soklič Odkrito.si

Ana Soklič stavi na pesem Amen

Delo stevardese ni tako  enostavno, kot izgleda na prvi  pogled

Delo stevardese ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled

Datum zapisa: 07.02.2021

Ljudje že od malih nog sanjarimo o tem, kaj bomo, po poklicu, ko zrastemo. Nekateri si želijo biti astronavti, dekleta slavne pevke, igralke, manekenke, itd. Že od malih nog me je zanimalo delo s fotoaparatom, montaža videoposnetkov, pisanje zgodb, spisov. Tovrstno pisanje je prerastlo v objavljanje člankov. Ko sem bila mlajša sem vedno sanjala o tem, da bi bil veterinarka, a se je vse spremenilo. Nikoli si ne bi mislila, da bom delala z ljudmi, turizmu. Zdaj se vidim točno v tej stroki, s kombinacijo novinarstva ter v vlogi kakšni animatorke. Zelo me veseli tudi zelo vizažistke.

Kakorkoli, nekateri ljudje imajo prav posebne poklice: ckrljalec dojenčkov, zbiralec kačjega strupa, pobiralec golf žogic, hotelski ogrevalec postelje,..

Danes imam gostjo s prav posebnim poklicem. Lucija Vrankar je stevardesa.

T: Lucija, prosila bi te, da se mojim bralcem najprej predstaviš. Iz kje prihajaš, katere šole si obiskovala, kaj te v življenju veseli,…

L: Moje ime je Lucija Vrankar, prihajam iz Moravč. Obiskala sem osnovno šolo Jurija Vege Moravče, šolanje sem nadaljevala na srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani sem študirala tri leta, septembra 2019 sem diplomirala kot vzgojiteljica predšolskih otrok.

233461985670b23329842584b65fadee.jpg

T: O tvojem poklicu sanja marsikatero dekle, kako je prišlo ravno do tega, da si stevardesa?

L: Dolga zgodba, hahah. Takrat sem ravno zaključevala zadnji letnik faksa, nisem imela narejenih še vseh izpitov, bilo je namreč konec samo predavanj. Moj bivši fant mi je na Messenger poslal povezavo, preko katere sem izvedela, da bo letalska družba Emirates v Sloveniji zaposlovala. Po pravici povedano, nikoli nisem pomislila na to, da bi v tujini opravljala poklic stevardese. Sem pomislila, da bi delala za »Adrio«, vendar je bila takrat že »zelo globoko v zemlji«. Vse skupaj sem vzela malo za šalo malo za res. K temu, da sem šla na intervju za službo je pripomogla tudi moja prijateljica, ki me je spodbujala. Na hitro sem napisala CV v angleščini, tako se mi je mudilo, da ga nisem dala niti nikomur v pregled. Dva tedna kasneje je sledil razgovor. V prvi vrsti sem se ga udeležila predvsem zaradi izkušnje, saj me je predvsem zanimalo, kako izgleda, če se udeležiš intervjuja v tujem jeziku.

T: Kam vse si že potovala pred tem poklicem?

L: Mami in oči sta mi odprla »vrata sveta«, saj smo že od nekdaj hodili na eno tedenske roadtripe. Vedno z avtom, nikoli z letalom. Bili smo v Parizu, Barceloni, po celem Balkanu, Nemčija, Avstrija,..

Preko študentskega dela (v lokalni piceriji ) sem zaslužila dovolj denarja, da sem si lahko sama privoščila štiridnevna potovanja.

Moje največje potovanje je bilo leta 2018, kosem se odpravila v Ameriko, kot »babysitterka«.S tem »podvigom« sem si dokazala, da sem zmožna potovati sama, brez kogarkoli.

T: Je to tvoja prva služba ali si že delala prej kje drugje?

L: Ne, delovne izkušnje sem si pričela nabirati s petnajstimi leti. Moja prva služba je bila v planinskem domu, blizu mojega doma, kjer sem delala med vikendi. Kasneje sem delala v piceriji »Pri Jurku«, kjer sem štiri leta delala, kot natakarica. V vrtcu sem imela Cicibanove urice enkrat tedensko. Prav tako sem poučevala angleščino šest letnega fantka.

T: Če pogledava v preteklost. Zagotovo se spominjaš tistega občutka, ko si izvedela, da si bila sprejeta v službo pri letalski družbi Emirates? Kaj je bila tista prva stvar, ki si jo naredila, ko si izvedela za to? Kako je izgledal razgovor in prijava na samo službo?

L: Še zdaj se spomnim tistih občutkov, ko mi je zazvonil telefon, ko so me iz letalske službe poklical iv prejšnjo službo. Videla sem, da me kliče dubajska številka, srce mi je začelo močno razbijati, rekli so mi, da je to zlati klic »Golden call«, saj sem dobila službo. Prav tako jih je zanimalo, kdaj bi se lahko preselila v Dubaj. Bila sem zelo zmedena, od šoka sem pričela pozabljati angleščino. Po končanem klicu so mi pritekle solze sreče, brž sem stekla h sodelavcu in mu obrazložila celotno situacijo. Takoj smo morali nazdraviti na moj uspeh (tipično slovensko haha).

Ni mi bilo potrebno napisati nobene prijave, saj so imeli »open day«. Posredovali so mi samo lokacijo, uro razgovora in informacije o stvareh, ki smo jih morali imeti s seboj.

Najprej so nam predstavili službo, seznanili so nas s pogoji za pridobitev službe, sledilo je delov skupinah, morali smo opraviti različne naloge. Prvo zadolžitev smo opravljali v trojicah. Vsaka »trojka« je dobila sličice z različnimi situacijami na letalu npr. ena slika je prikazovala potnike, ki se prehranjujejo, druga osebe, ki se pri oknu igrajo z otrokom. Morali smo povedati, kakobi v podanih situacijah ravnale kot stevardese. Zaradi neuspešno opravljene predstavitve ravnanja v tej situaciji, je bilo izločenih kar veliko kandidatov. Nato smo morali oddati življenjepis in odgovoriti na par vprašanj, na podlagi tega je bilo zopet nekaj ljudi izločenih. V tretjem krogu smo imeli ponovno delo v skupinah, posamezno ekipo je sestavljalo 10 članov. Dodeljena nam je bila problemska naloga, pri kateri smo morali določiti, kdo izmed potnikov ( noseča mamica, star gospod, ki ne sme jesti mesa, reden potnik)bo zadnji dobil vegetarijanski obrok. Vse naloge je prestalo samo 10 kandidatov, bilo nas je prijavljenih več kot 100. Celoten intervjuje potekal v angleščini, se pravi, da smo se morali tudi med seboj ( v skupinah) pogovarjati v omenjenem tujem jeziku. Dogodek je potekal cel dan z vmesnimi odmori. Tukaj se je vse skupaj šele začelo, glavni intervju je sledil preko Skypa, z ljudmi iz Dubaja.

Njihova predstavnica je po Balkanskih državah iskala primerne kandidate za njihovo letalsko družbo.

T: Verjetno ste imeli pred prvim delovnim dnem kakšna posebna usposabljanja? Kako so izgledala?

L: Potekala so leta 2019,cel oktober in november, se pravi 8tednov. V času usposabljanja nismo leteli nikamor, bila sem samo v Dubaju. Obiskovala sem poseben faks, kjer smo obravnavali dve letalski službi, imeli smo predavanja o tem, kako posamezen tip letala deluje, ravnanje pri zasilnem postanku, pravilno nadevanje reševalnega jopiča, delovanje kisikove bombe,…

Na faksu so simulatorji aviona, ponazarjajo turbulence, izpust dima,…

Zadnja dva tedna smo imeli urjenje strežbe, učili smo se ustrezne komunikacije s potniki, o reševanju sporov, pomoč pri zdravstvenih težavah potnikov. Prav tako se ves čas učiš o pravilnem reagiranju na nevarne situacije; teroristični napad, vdor potnika v letalsko kabino, eksplozija bombe,…

Po osmih tednih izobraževanja naj bi bil pripravljen na let. Sledijo še štirje meseci poskusne dobe. Če omenjeno obdobje uspešno prestaneš, diplomiraš.

T: Si imela kdaj strah pred letenjem? Zakaj je po tvojem mnenju ta pojav pri ljudeh tako pogost?

L: Prvič sem letela pred petimi leti (leta 2016). Moram priznati, da sem se malce bala vzletov in pristankov. Strah sem premagala s poslušanjem glasbe ali gledanjem filmov, pomembno je, da smo osredotočeni na nekaj drugega.

Zdaj je moj strah odpravljen, saj sem seznanjenja z zgradbo »aviona«, njegovim delovanjem, vem kako potekata vzlet in pristanek ter na kakšen način pilot in co -pilot vse skupaj uravnavata.

Ljudje se po mojem mnenju bojijo letov zaradi nepoznavanja delovanja letala, hrupov, turbulenc, imajo slabe izkušnje, vpliv filmov na podzavest, prenašanje raznih zgodbic; »čenč«,..

T: Kakšni so pogoji, da se nekdo zaposli kot stevard oz. stevardesa?

L: Starost več kot 21 let, moraš biti večji od 160 cm, z rokami moraš doseči 212 cm, tetovaž ne smeš imeti na vidnih mestih. Eden izmed pogojev je tudi ta, da imaš uspešno opravljeno maturo, lahko imaš zaključeno samo srednjo šolo, ne potrebuješ druge izobrazbe. Definitivno moraš obvladati angleščino.

Zelo pomembno je, da si odprta, komunikativna oseba, nimaš problemov z delom z ljudmi, saj le -te strežeš, stranke na letalu pričakujejo od tebe več, kot v lokalu, moraš biti multikulturen, razumevajoč.

T: Kako izgleda tvoj povprečen delovni dan?

L:Delose začne zvečer, saj večina letov poteka ponoči. Priprava na moj delovni dan se začne že prejšnji dan, takrat bedim dlje časa, da lahko na dan leta spim dlje časa. Bolje, da sem naspana, kot, da bedim v celem kosu 24 ur.

Ob devetih zvečer se stuširam, potem se naličim in pripravim svoj mali kovček. Če je let daljši od štirih ur imamo enodnevni postanek v hotelu, zato takrat potrebujem še velik kovček.

Do letališča se peljem z avtobusom.

Celotna ekipa se pred letom zbere v posebni pisarni, kjer se posvetujemo o letu ( predviden čas letenja, postanki, ali imamo na letalu kakšne posebne potnike – invalide, ljudi, ki potrebujejo zdravniško spremljavo) , pilot in co – pilot nas seznanita s pričakovanimi turbulencami in vremenom.

Pred vzletom se pripravi celotno letalo; pregled kabine, saj mora biti čista, pripravimo vodo.

Če je let zelo kratek jim pripravimo en obrok, če je daljši pripravimo do tri obroke.

Prvi obrok je topel. Hrano pogrejemo v zelo velikih pečicah, pripravljena je že v naprej. Ko se pogreje jo naložimo na vozičke in jo postrežemo potnikom. Pred prehranjevanjem jih postrežemo s pijačo, bodisi s kavo, sokovi, alkoholom,…

Po postrežbi se poskrbi za udobje potnikov.

Za drugi obrok imamo ponavadi jabolčne ali višnjeve zavitke, manjše sendviče,…

Pripravimo se za pristanek in navsezadnje poberemo odeje ter slušalke.

Po izkrcanju prejmemo žepnino, ki se porabi za hrano v hotelu.

Na letališčih nas pričakajo avtobusi, ki nas odpeljejo do našega nastanitvenega obrata.

Vsak dobi svojo sobo. Spimo, jemo in se vrnemo.

d32f7cec925d3d5c1b7c9bf7ce6f5b11.jpg

T: Kakšna je predpisana uniforma za tvoj poklic?

L:Bela srajca, rekelc, krila, ki segajo čez kolena, najlonke ( kožne barve), visoke pete in balerinke. Pete nosimo samo po letališču in v času sprejema potnikov, na letalu nosimo balerinke.

Glavni logo uniforme sta čepica in rdeča šminka. Med korono se nam zaradi nošenja mask ni potrebno šminkati.3821840149e2431abca9f08b499a0ce5.jpg

T: Na katere destinacije vse leti tvoja letalska družba?

L: Na 140 lokacij; Avstralija, Nova Zelandija, Kitajska, Japonska, Filipini, Bali, Norveška, Anglija, Rusija, Moskva, Evropa, Grčija, Nigerija, Mauricius, Kanada, Brazilija, ZDA, Južna Afrika…

V času epidemije se leti na samo 90 destinacij.

T: Zagotovo v tako pestri službi naletiš na zelo zanimive situacije. Se je zgodil kdaj kakšen dogodek, ki ti je posebej ostal v spominu?

L: Takšnih situacij je zelo veliko, najbolj mi je ostala v spominu ta, ko sem se na letalu pogovarjala z mladim parom v slovenščini. Bila sem tako vesela, ko sem po šestih mesecih slišala svoj materni jezik, da sem jima iz Bussiness classa prinesla sladkarije in parfumčke.

V Slovenijo sem se vrnila šele deset mesecev po selitvi v Dubaj.

T: Trenutno živišv Dubaju. Koliko časa že? Kako si se navadila na življenje v povsem tuji državi? Si poznala že prej koga, ki živi tam?

L: Že leto in pol. Moram priznati, da sem doživela močen kulturni šok, saj v Sloveniji smo skoraj vsi belci, ni toliko mešanih ras, kot v Dubaju. Živim v soseski, kjer je veliko Indijcev, Pakistancev, Afričanov, belcev ni ravno veliko, zato sem se počutila, kot da spadam v manjšino.

Osebno nisem poznala nikogar, sem si pa preko Instagrama dopisovala z dekletom, ki je pred selitvijo v Dubaj živela v Domžalah, od nje sem pridobila bistvene informacije o Dubaju.

Zaradi mojega načina dela imam veliko prostega časa, zato sem se osredotočila na to, da izkoristim možnosti, ki mi jih Slovenija ne ponuja. Živim v velikem mestu, imam vsak dan možnost obiska plaže in bazena. Želim izkusiti vse dobre restavracije.

T: Kje se takoj opazijo tiste bistvene razlike med Dubajem in Slovenijo?

L:V Dubaju delaš, delaš, delaš, greš jest, spat in tako se ponavlja naprej. Ljudje živijov Dubaju zato, da nosijo denar domov ali pa zato, da pridejo na dopust in na polno »žurajo«.

Bistvena razlika se opazi predvsem v kvaliteti hrane, saj je v trgovini poden od podna, ker okolje ne omogoča vzrejanja.

Razlika se opazi v podnebju, tukaj je namreč puščavsko podnebje. Poletja so zelo vroča, temperature čez dan presežejo45 stopinj, ni niti sapice vetra in ni toliko vlage kot v Sloveniji.

V Dubaju so ceste ogromne (šest/ sedem pasovnice).

988f55fd6d984192691d9e36db06b9a0.jpg

Zelo pogrešam naravo.

T: Kakšne so prednosti in slabosti življenja, ki ga živiš?

L: Veliki prednosti predstavljata spoznavanje novih kultur in poizkušanje nove hrane. Obiščeš določene kraje, o katerih ljudje samo sanjajo. Sprva se ne zaveš, da ti takšna služba prinaša nekako osamljen način življenja, saj sodelavce spoznaš dve uri pred letom, ekipa se ves čas menjuje. Vrnem se v prazno stanovanje, kjer sem sama tudi po dva dni, ko je »cimra« odsotna. Prijateljice imajo prav tako ogromno dela, tako, da žal nimajo časa.

Zaradi samote še bolj pogrešaš svojo domače ter domovino.

T: Kako je z dopustom; koliko časa ga imaš in kam greš najraje?

L: Imam ga 30 dni na leto, najraje se vrnem v Slovenijo.

T: V prostem času snemaš tudi Tik tok in imaš svoj Youtube kanal. Kje je tista bistvena razlika med snemanjem za Tik tok in Youtube?

L: Youtube zahteva veliko več dela, razmišljanja, planiranja, urejanja, zanj sije potrebno napisati scenarije. Snemanje za Youtube mi z montažo vred vzame dobrih 10 ur. Za Tiktok posebnega plana ne potrebujem, večina je improvizacije, način dela za to platformo je veliko bolj sproščen, za snemanje potrebujem manj kot eno uro. Omenjeno aplikacijo uporabljam že dobro leto, Youtube že 4 leta. Moje tematike povzemajo moj »Lifestyle«. Izogibam se trendom, delam kar mi je všeč.

T: Poznaš morda kakšno posebno taktiko, zaradi katere so posnetki »ekstra dobri«?

L: V prvih desetih sekundah narediš nekaj »odštekanega«, oz. poveš nekaj »norega«, kar bo pritegnilo pozornost gledalcev.

Pomembno je, da si ti, ti.

T: Prosim, podaj kakšen nasvet bodočim mladim stevardom in stevardesam.

L: Dokončaj šolo/ faks, zaradi načina življenja, ki ti ga prinaša služba težko delaš zraven še faks. Tovrstna služba nikoli ni zavedno. Verjemi vase, saj noben drug ne bo toliko, kot boš ti. Samozavest je ključ do uspeha.

T: Lucija, hvala, da si si vzela čas za intervju. Zagotovo smo izvedeli veliko novega. Želim ti veliko uspeha na tvoji življenjski poti, verjamem, da boš še kako zelo uspešna.

Vir slik: Osebni arhiv, objavljene z dovoljenjem avtorice Lucije Vrankar.

Vabljene tudi k branju preostalih intervjujev in članku na mojem profilu na Bloggerju, kamor se lahko tudi naročite: https://www.blogger.com/profile/105294581152763534...

Starejši zapis:

kako zbrišeš profil