Ali je naša prihodnost že izoblikovana?

Ali je naša prihodnost že izoblikovana?

Datum zapisa: 14.04.2018

Živjo!

Ta blog bo namenjen naši prihodnosti, našim sanjam in realnosti.

Življenjski slog in razmišljanje ljudi se je v zadnjih 60 letih precej spremenilo, a nekaj še je zmeraj ostalo isto. To je način kako vsak od nas preživi teh 80 let življenja, ki nam jih je danih.

Seveda sem pripravljena na odgovore kot so: vsak preživi dan čisto drugače, imamo tisoč in eno različno obveznost, vsak ima druge prijatelje, vsak od nas ima svoje razmišljanje...kako je možno, da nas vse povezuje ena stvar. Povem vam, daje mogoče!

"Kaj želiš doseči v življenju v naslednjih 20 letih?" Če vprašate to otroka v osmem razredu osnovne šole ali dijaka četrtega letnika srednje šole, vama bosta oba odgovorila približno enako. "Končati osnovno/srednjo šolo, se vpisati na fakulteto, najti službo, ki si jo želim, se poročiti, dobiti otroka ali dva ter biti srečen/na v življenju." Ali je bil tvoj odgovor podoben temu?
- DA: si del sistema, ki je določen in ga je težko spremeniti - NE: ne krojiš si življenja po pravilih, ki so ti jih postavili drugi

Tukaj ni pravilnega in napačnega odgovora, tukaj sta možna oba odgovora in oba sta pravilna. Dejstvo je da ljudje od nas pričakujejo, da naredimo te korake v življenju, saj so dobri za veliko stvari, ki potem sledijo. Naprimer: Učenje v mladih letih je bolj učinkovito kot v zrelejših letih; imeti otroka pri 25ih letih je veliko bolj zanesljivo kot pa pri 50ih; imeti v življenju partnerja na katerega se lahko zaneseš je dragoceno. Od nas pričakujejo tudi da se kot najstniki in študentje zabavamo, da smo drugačni od ostalih, da poskusimo tudi druge reči v življenju in živimo življenje tako kot nam odgovarja. Kar v mojih pogledih gre malce navzkriž. "Kako naj bo človek drugačen, če mora živeti svoje življenje po pravilu nekoga drugega, če pa slučajno narediš stvar, ki odgovarja tebi in ne drugim pa ni v redu."

Zato občudujem ljudi, ki si upajo iti izven teh "meja". Občudujem, dekleta, ki so svojega prvega otroka povila že pred 22 letom in se požvižgale na kritike drugih. Občudujem, ljudi, ki so se po 30tem letu odločili iti na srednjo šolo/poklicni tečaj/fakulteto in vsem dokazali, da znajo tudi starejši možgani misliti. Občudujem, starejše ljudi, ki so sami in nimajo življenjskega sopotnika in vsem drugim dokazujejo, da za srečo nista potrebna dva.

74521ae41ac615d32f706a4150b3d910.png

~ Monika

Starejši zapis:

Pričakovanja

Novejši zapis:

Moje življenje